Tri mlade, luštne kurbice po cesti so špancirale.
Nasprot so jim pršli trije direktorji.
So kmalu zmenli se, saj denarja dost je blo.
Tam bli so službeno, podjetje vsakemu je plaèalo.
So pili le šampanjc in jedli so kaviar,
zapravljali so vsepovprek, saj ni bil njihov dnar.
Sporoèli so domov: "Kupèije se obetajo!"
In nihèe zvedel ni, da ves èas vzdržujejo.
Ko morali domov so, vsem bilo je zlo hudo,
a so zmenli se, da kmalu spet se sreèajo.
Ob vrnitvi govor delavcem je vsak prebral,
o svojem znoju, trudu pravzaprav nobeden ni lagal.
Na sreèo pa izmišljena je tale pesmica,
ker blo bi prehudo, èe res bi bilo tako.
Vsa potovanja so v tujino strogo službena
in od njih podjetje le korist ima.
