Èe boš odšla,
ne misli, da
mi ne bo hudo, zelo hudo.
Èe boš odšla,
ne reci, da
te pozabil bom, kar tako,
Kaj res ne veš,
èe ti od mene greš,
jaz sploh živeti ne bom veè znal?
Kar sameval bom in žaloval.
Èe boš odšla,
ne reci, da
takoj bom drugo rad imel.
Èe boš odšla,
ne misli, da
ne bom iz dneva v dan trpel.
Veš jaz se trudim bit možat,
vendar imam preveè te rad.
Zelo bom jokal, èe res boš odšla.
"Èe boš odšla,
ne misli, da
mi ne bo hudo," sem ti dejal.
Vseeno pa sva se razšla
in zdaj tako je vse kot sem se bal.
Kjerkoli sem, karkoli že poènem
v mojih mislih si z menoj.
Veš jaz še vedno ves tvoj sem, ves tvoj.
Dolgo, še dolgo se bom spraševal:
"Zakaj le in kdaj sem izgubil te?
Le kaj sem ti storil,
da sem te pregnal?"
Ko za tabo sem vrata zaprl,
je del mene za vedno umrl.
Ko sreèava nekoè, nekoè,
èez mnogo let, tuj se ti bom zdel.
Zato pogledala boš proè,
jaz pa v sebi bom zaihtel,
pa si dejal: "Oh, saj je prav.
Spominjaj se me takega,
kot sem bil dokler nisi odšla."
