Èe bi živeli v pradavnini,
stanovali bi v votlini,
obleèeni bili bi v mini mini,
tako poleti kot pozimi.
Šole sploh ne bi poznali,
vse dneve bi se le igrali,
po pesku in po blatu rili,
se skrivali in se lovili.
Vse naše pesmice bi takole šle:
kumba umba aka aka kumba,
pesmice bolj žalostne, pa:
umba umba aka aka umba.
V pradavnini naše mame,
nebi mogle biti dame,
obleèene v živalske kože,
pa vse nabirale bi rože.
Pred votlino bi sedele,
za otroke bi skrbele,
bi z nami rade se igrale,
še raje pa bi klepetale.
In naše mamice bi govorile le:
kumba umba aka aka kumba,
tudi, ko bi jezile se:
umba umba aka aka umba umba umba.
Èe v pradavnini bi živeli,
oèetje britvic nebi imeli
bi vsi bili zelo kosmati,
dolgolasi in bradati.
Pridno bi na lov hodili,
se za zverinami podili,
ko pa kakšno bi ujeli,
bi bili zelo veseli.
In bi smejali se in bahali se:
kumba umba aka aka kumba,
po trebuhih trepljali se:
umba umba aka aka umba
umba umba aka aka umba.
Èe bi živeli v pradavnini,
stanovali bi v votlini,
obleèeni bili bi v mini mini,
tako poleti kot pozimi.
Šole sploh ne bi poznali,
vse dneve bi se le igrali,
po pesku in po blatu rili,
se skrivali in se lovili.
Vse naše pesmice bi takole šle:
kumba umba aka aka kumba,
pesmice bolj žalostne, pa:
umba umba aka aka umba.
Zveèer ob ognju bi se zbrali,
prepevali bi in plesali
za lahko noè pa bi dejali,
le humba humba in zaspali!
