Kadarkoli nasa je druzina zbran,
se razporedimo okrog TV ekrana.
Pet nas je, vsi molce sedimo,
gledamo program, nic ne govorimo
se noben na nobenga ne ozira
in zato ne pride do prepira.
Vsi smo v svoje misli zatopljeni,
prav lepo, lepo smo odtujeni
Bognedaj, da bi crknu televizor, Bognedaj!
Starejse sestre nobeden ne pogleda,
sreca njena sa je cisto bleda,
trebuh njen se pocasi veca,
s porocenim sefom ze dolgo je noseca.
Se v fotelj tamljasa je skrila,
malo prej je travco pokadila,
jo v mamiladruzba je zavedla,
sprica solo, totalno je zabredla
Bognedaj, da bi crknu televizor, Bognedaj!
Fotra je sanacija zadela,
rekli so da bo ostal brez dela,
mat molci, ker noce biti tecna,
a v zakonu ze dolgo ni vec srecna,
ce bi se odkrito kdaj pogovorila,
bi takoj, takoj bi se locila.
Jaz molcim, kaj bi jih sekiru,
da na faksu totalno sem sfaliru
Bognedaj, da bi crknu televizor, Bognedaj!
Kadarkoli nasa je druzina zbrana,
se razporedimo okol TV ekrana,
pet nas je, vsi molce sedimo,
gledamo program, nic ne govorimo,
se noben na nobenga ne ozira,
in zato ne pride do prepira,
vsi smo v svoje misli zatopljeni,
prav lepo, lepo smo odtujeni...
Kaj zato, ce nic ne stima,
ob televizorju srecna smo druzina!
Kaj zato, ce nic ne stima,
ob televizorju srecna smo druzina
