Po gostilnah je lazu,
na enske je plazu,
po blatu je gazu,
a zdaj je umrl.
Niesar ni znal,
nikol ni lagal,
je dostkrat kozlal,
a zdaj je umrl.
Bil je poet,
preklinjal je svet,
je hotu ivet,
a zdaj je umrl.
So ga pokopali,
so malo al'vali,
se na sedmini nagali,
ker je umrl.
Se vsak ga spominja,
kadar preklinja,
saj res bil je svinja,
ta, ki je umrl.
A ez kaknih sto let,
bodo djali: "Bil je velik poet.
Spremenu je svet,
a al moral umret."
Slavimo ga vsi,
saj ga ve ni,
lovek po smrti
priznanje dobi.
Poeti zdaj veste,
kako se uspe.
Vsak naj imprej umre
in slaven bo e!
Al pa ne!
