Kdo s poljubom te pozdravi,
kadarkoli v smeh te spravi,
kdo lahko moli, a vse pove?
Kdo smehlja se nagajivo,
razigrano in igrivo,
z mehko roko ez obraz ti gre?
Kdo lahko preene strah
in mrane misli odene vstran,
ko dan za dnem kaj lepega pove?
Kdo te boa in ljubkuje,
rad ima in se huduje,
e do tebe grdi so ljudje?
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
Kdo razume, potrpi,
e jezen si in govori
stvari, ki jih nikomur ne bi smel?
Kdo pozna te bolj kot sam
pozna se in te sploh ni sram
povedati, kaj najbolj bi elel?
Kdo pomaha ti v slovo,
boji se zate in prizna:
hudo mi je, hudo, ker gre na pot.
Si kaj pozabil? e doda,
nato pa aka te doma
in moli zate: Pazi nanj, Gospod.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
Kdo smisel ti ivljenja da,
ker se z besedico "midva"
na ustnicah prebuja in zaspi?
Omami te z ljubeznijo
tako zelo, da vse lepo je
in si sreen, sreen, ker ivi.
Kdo zada ti boleino,
ko ti ree, da je mimo vse
in te kar samega pusti?
A v spominih e ostane,
dolgo e zadaja rane,
ti v obup ivljenje spremeni.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona to zna.
Ona ona, ona ona, ona ona, ona zna.
